Izpit je lahko tudi zabaven

Vseeno pa pritisk ne popušča. Čas zaključnega izpita se bliža in nervoza narašča. Pregled vsega, kar smo se od oktobra naučili, ni kratek. Pravzaprav je snovi ogromno, pa moramo še dve lekciji vzeti! Vsak od nas ima sebi najmanj ljubo snov. Po tem, ko sem usvojila perfekt, me zdaj mučijo sklanjatve, ob tem da še vedno pri številnih besedah nisem prepričana glede spola. Da o predlogih niti ne govorim.

izpit v Linguli

Tolažba, čeprav slaba, je, da imajo težave tudi vsi sošolci. Veliko je že treba razmišljati, a še vedno nič ne znamo, smo ugotavljali, ko se je datum izpita vse bolj približeval. Še dobro, da bomo zadnji teden pred izpitom ponavljali. Občutek pred izpitom bo veliko boljši. Ali pa tudi ne, saj bo ponavljanje razkrilo tako, kaj znamo, kot česa ne znamo. Trenutno se vsi sprašujemo, ali bomo izpit sploh opravili, in že preverjamo, kdaj so dodatni roki, če nam ne bo šlo. Še mene, ki sem en Lingulin izpit že opravila (za večino mojih sošolcev je to prvi semester) in vem, da je test čisto primeren našemu znanju, zvija v želodcu. Učiteljici pa se nam samo smejita. Ponavljanje smo izkoristili tudi za to, da smo izvedeli, kateri snovi se moramo zadnji vikend pred izpitom še posebej posvetiti. Ponovili smo dialoge in samostojno govorjenje o izbrani temi. Morala bi biti precej samozavestna.

zaključni izpit

Na dan D smo še tik pred zdajci kukali v zvezke, da bi v zadnjem trenutku še kakšno stvar ponovili. Bili smo živčni, a tudi dobre volje – kar bo, pač bo. Namig, kaj bo tema samostojnega sestavka, smo upoštevali in se pripravili. Zame je to najtežji del izpita, pokazati je treba samostojno obvladovanje slovnice in besedišča in napisati smiselno besedilo. Ko smo dobili izpitne pole, je v učilnici zavladala tišina. Hitro mi je postalo jasno, da ne bo šlo brez težav. Na prepisovanje od sošolcev v tako majhni skupini ne gre računati, ker nas ni težko nadzorovati. Pa tudi pravega smisla nima, saj se ne učimo za ocene, ampak da bi znali. Smo pa vseeno izkoristili trenutek, ko je učiteljica stopila ven, ker nas je motil hrup iz sosednje učilnice, da smo drug pri drugem na hitro preverili nekaj odgovorov.

Ko smo oddali izpolnjene teste, nam je ostal le še ustni izpit. Vidimo se torej čez dva dni, za še zadnje dejanje v tem semestru. Ustni izpit se mi je vedno zdel lažji, ni treba paziti na pravilen zapis besed in tudi kakšna slovnična napaka se v govoru spregleda. Moralo bi iti brez težav. Moralo … Ko le ne bi imela takrat najslabšega dne v tem letu! Samostojno govorjenje je bilo slabše kot na prvem izpitu. Brez pretiravanja. Še dobro, da smo vse napake in nerodnosti sprejeli z dobro mero humorja. Zgodila sem nam je vroča namesto svetla srajca (heißes namesto helles Hemd – čisto logična pomota), nasmejali smo se ob nerodnem nakupovanju živil – kruh je bil tako svež, da je bil jutrišnji – in zatikajočemu se pogovoru v restavraciji. Res sem mnogo izpitov opravila bolje kot tega, a še nikoli se nisem pri tem tako nasmejala!

Martina

Ostali zapisi: