Najbolj nenemško mesto

In najbolj nenemško mesto je …? – Berlin!

Malo mest je v zadnjih letih doživelo toliko sprememb kot Berlin, ki mu pravijo tudi najbolj nenemško mesto in mesto, kjer se oblikuje duh časa (Zeitgeist).

  • Zaradi številnih novogradenj in preureditev je mesto sicer bankrotiralo, vendar dobilo popolnoma novo podobo, ki uteleša ponovno združeno Nemčijo. In zakaj je najbolj nenemško? Ker se v mestu z več kot tremi milijoni prebivalcev z največjima turško in slovansko manjšino prepletajo kulture vseh celin, ki na novo osmišljajo in oblikujejo nemško identiteto.
  • Berlin je šele po letu 1989 ponovno zaživel kot enotno mesto, prej je namreč skozenj tekel 160 kilometrov dolg zid, ki je ločeval zahodno Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) od vzhodne Nemške demokratične republike (NDR). Močno zastražen zid so vzhodnonemške oblasti začele graditi leta 1961, da bi ustavile prebežnike, ki so v iskanju boljšega življenja bežali na Zahod. Njihovo število je bilo namreč tako veliko, da je izseljevanje začelo resno ogrožati narodno gospodarstvo in razvoj. Danes je na ogled le še dobrega 1,5 kilometra zidu, pri čemer njegov vzhodni del predstavlja likovno galerijo na prostem.
mejni prehod Checkpoint Charlie

Checkpoint Charlie, danes kot turistična atrakcija (Avtor: Adrian Purser)

  • Najbolj znan mejni prehod na berlinskem zidu je bil Checkpoint Charlie, ki kot opomnik preteklim grozotam stoji še danes. Prehod so lahko uporabljali le vojska, diplomacija in tujci, ki jih je na Vzhod pospremil napis: Zapuščate ameriški sektor.
  • Berlinski medved (Berliner Bär) ima dolgo tradicijo, saj se v mestnem grbu pojavlja že vse od leta 1280, še vedno pa ni znano, zakaj in kako se je znašel tam.
  • Vpliv narodne in kulturne raznolikosti se kaže tudi v kulinariki. Stojnice s hitro prehrano boste našli na vsakem koraku, Berlinčani pa se lahko pohvalijo tudi z lastno klobaso, imenovano currywurst. Gre za svinjsko klobaso s kečapom ali paradižnikovo omako, začinjeno s curryjem in postreženo z žemljo ali pomfrijem. Meščani prav tako veliko pozornosti namenjajo zajtrku, ki mora biti bogat, v kavarnah pa ga strežejo vse do četrte ure popoldan.
  • Po združitvi Nemčije je Berlin postal meka za umetnike, predvsem elektronske glasbenike, in to ostaja še danes. Odprlo se je veliko nočnih klubov, katerih posebnost je, da čez vikend nimajo omejenega odpiralnega časa. Ponekod tako zabave neprekinjeno trajajo kar do ponedeljka.
  • Vrtičkarji nikakor niso samo slovenska posebnost, saj jih je tudi v Berlinu približno 100.000.

Med nemškimi navdušenci je Berlin ponavadi prvi na seznamu mest, ki jih je treba obiskati. Da boste v »kleni« nemščini lahko rekli Ich bin ein Berliner!, bomo poskrbeli na sproščenih in učinkovitih tečajih nemščine v Linguli.