Nemška narečja

Tečaj nemščine je konec septembra in v začetku oktobra pogosto poln pogovorov o aktualnem pivskem festivalu Oktoberfest. O’zapft is je slavni stavek, s katerim münchenski župan vsako leto naznani začetek Oktoberfesta. Gre za bavarsko narečje, ki je le eno izmed mnogih nemških narečij, v standardno nemščino pa bi ga lahko prevedli kot Es ist angezapft – sod piva je načet, z drugim pomenom: naj se zabava začne.

Nešteto različnih jezikov

Nemška narečja oziroma Dialekte ali Mundarten, kot jih imenujejo Nemci, lahko v grobem razdelimo v 20 večjih skupin: alemansko, allgojsko, berlinsko, frankovsko, hamburško, hessensko, kölnsko, meklenburško, mozelsko-frankovsko, spodnje rensko, vzhodnofrizijsko, pfalško, porursko, posarsko, saško, saterlandsko, švabsko, turinško, vestfalsko in že prej omenjeno bavarsko narečje. To je le ena izmed mnogih delitev, v resnici pa nihče ne ve natančnega števila narečij, saj je skozi čas skoraj vsaka vas razvila svojo različico jezika.

Kako so nastala narečja in kako standardna nemščina?

Nemška narečja naj bi nastala zaradi geografskih ovir in številnih ljudstev, ki so se priseljevala v upanju na boljše življenje in se pomešala med domačine ter tako sooblikovala nova narečja. Obstajala so seveda še pred »standardno nemščino«, ki jo je v njeni zgodnji obliki prvič zapisal šele Martin Luter v nemškem prevodu biblije. Prevod je ustvaril na podlagi svojega narečja, vanj pa vključil besede, ki so bile razširjene v več narečjih.

Kannsche misch faschdeen? – Kannst du mich verstehen?

Nekatera nemška narečja so zelo drugačna, ko jih slišimo, in včasih delujejo kot povsem različni jeziki. Tako se bo na primer povprečnemu Frizijcu bavarščina zdela kot kitajščina. Razlikujejo se tudi v tako osnovnih stvareh, kot so pozdravi. Vzhodni Frizijec vas lahko pozdravi z »Moin«, Bavarec z »Griaß God«, Saksonec z »Guden Doach«, v avstrijski nemščini boste najpogosteje slišali na »Servus«, Švicarji pa bodo pozdravili z »Grüezi«.

Bi raje Pfannkuchen, Eierkuchen ali Palatschinken?

Nekatera narečja se med seboj razlikujejo le po izgovarjavi, druga tudi po slovnični zgradbi, za vsa narečja pa je značilno njihovo posebno besedišče, ki ga preostala narečja ne poznajo. Poglejmo za primer palačinke, ki imajo svoje ime v vsakem delu Nemčije. Odvisno torej od tega, v katerem delu Nemčije ste, lahko v gostilni naročite Pfannkuche(n), Pfanne(n)kuche(n), Pannekuche(n), Eierkuchen, das Om(e)lett, die Om(e)lette, die Plinse, der Plinz, die Palatschinke, der Palatschinken, Eierpfann(en)kuchen ali Crêpe.

Se sliši zapleteno? Mogoče, ampak brez skrbi. Če ne obvladate nobenega narečja, lahko še vedno naročite v standardni nemščini. Kljub narečni raznolikosti je ta še vedno uradni jezik in jezik izobraževanja in jo – če že ne govori – zagotovo razume vsakdo.

Če bi tudi vi radi usvojili veščine sporazumevanja, se dogovorite za svetovalni pogovor v jezikovni šoli Lingula, kjer vam bomo svetovali, kateri tečaj nemščine je za vas najprimernejši. Izkušeni predavatelji vam bodo pomagali razširiti besedišče in vas dobro pripravili na pogovor v najpogostejših poslovnih situacijah.