Velikonočna Avstrija

Ali ste vedeli, da je ragljanje (das Ratschen) v velikem tednu (die Karwoche) pred veliko nočjo na seznamu nesnovne kulturne dediščine UNESCA? Tečaj nemščine ponuja stik s kulturno tradicijo nemško govorečih dežel. Velika noč ima v avstrijski zgodovini običajev in navad posebno mesto.

velika noč v avstriji

Poznate velikonočne navade Avstrijcev?

Od kod beseda Ostern

Nemška beseda »Ostern« se povezuje s poganskim praznikom pomladi, ko so ljudje praznovali prihod spomladanske svetlobe (das Licht im Frühling), ponovno rodovitnost zemlje (die Fruchtbarkeit), prebujanje narave (das Erwachen der Natur) in nov začetek (der Neubeginn). Z besedo Ostern povezujemo tudi germansko boginjo pomladi Ostaro.

Kje so ostereier

Lov na velikonočne pirhe (die Ostereier), ki jih starši skrijejo, otroci pa jih na veliko noč iščejo, misleč, da je pirhe skril velikonočni zajec (der Osterhase), izvira iz poganske tradicije. Jajce je bilo simbol življenja, rodovitnosti, zajec pa je bil spremljevalec boginje pomladi Ostare. V skladu s pogansko tradicijo so si pirhe podarili, vendar je Cerkev tradicijo prepovedala, zato so se ljudje obdarovali tako, da so velikonočne pirhe skrivali.

Osterhas, Osterhas,
komm mal her,
ich sag’ dir was:
“Hopse nicht an mir vorbei,
bring’ mir ein großes Osterei!”
Volksgut
Velikonočni zajec, velikonočni zajec,
pridi k meni,
nekaj ti povem:
»Ne odskakljaj mimo mene,
prinesi mi velik velikonočni pirh.«
Ustno izročilo

Božičnim sejmom sledijo velikonočni

Avstrija je za veliko noč v znamenju velikonočnih sejmov (die Ostermärkte), ki ponujajo lokalne izdelke in kulinarične specialitete.

Vsaka dežela ima svojo tradicijo

Tako kot v Sloveniji se tudi v Avstriji postni čas začne s pepelnico (der Aschermittwoch). Pričakovanje velike noči se stopnjuje zadnji teden pred veliko nočjo oziroma veliki teden (die Karwoche), posebno pomembna sta veliki četrtek (der Gründonnerstag) in veliki petek (der Karfreitag). Velikonočne navade se med avstrijskimi deželami razlikujejo.

  • Štajerska in blagoslovljeni ogenj

Na Štajerskem prenašajo otroci od hiše do hiše blagoslovljeni ogenj (das geweihte Feuer), ki daje zaščito za prihajajoče leto. Tradicija se imenuje das Weihfeuertragen. V zameno prejmejo otroci sladkarije, velikonočne pirhe ali denar.

Velikonočna malica (die Osterjause) je sestavljena iz juhe iz dimljenega mesa (die geselchte Suppe), jajc z bučnim oljem, sladkega velikonočnega kruha (das Osterbrot), velikonočne šunke (der Osterschinken) in klobase s hrenom.

  • Gradiščanska jajca

Velikonočna jajca na Gradiščanskem so filigranske umetnine. Z ostrim nožem na pobarvani jajčni lupini naredijo čudovite verske ali cvetlične vzorce.

Njihova velikonočna pojedina se imenuje »die Oster-Brettljause« in zajema dimljeno meso, jajca in sire, postrežene s kruhom.

  • Koroška in kresovi

Pasijonske igre so tradicija Koroške, začnejo pa se na veliki četrtek. Na cvetno nedeljo (der Palmsonntag) okrasijo palice s palmovimi vejami. Ob polnoči na veliki petek pa prižgejo kresove (das Freudenfeuer).

Za veliko noč jedo koroško pogačo (der Kärtner Reindling) s cimetom, dimljeno klobaso (die Kärtner Selchwürstel), goveji jezik (die Rindszunge), pirhe in hren.

  • Salzburg in jagnje

V Salzburgu na veliki četrtek in veliki petek vse do 4. ure zjutraj, ko je Jezus vstal iz groba, vzklikajo in prepevajo o trpljenju Jezusa in dogodkih do njegovega vstajenja.

Med okusne salzburške specialitete spadajo biskvitno pecivo v obliki jagnjeta in jagnje kot velikonočno kosilo.

  • Tirolska in žreb ovna

Oven (der Widder) ima na Tirolskem pomembno vlogo, saj tam prvo nedeljo po veliki noči izbranega ovna okrasijo s cvetjem in barvnimi trakovi ter ga odvedejo do cerkve, kjer je med mašo posvečen. Maši sledi žreb, ki odloči, kdo prejme ovna.

Tradicija izvira iz tridesetletne vojne, ko se je po Avstriji širila kuga in je prebivalec Tirolske romal v lavantinsko škofijo ter daroval ovna v zahvalo za rešitev pred kugo. Na Tirolskem na velikonočni mizi ne smejo manjkati velikonočni kruh, jajčna solata in zavita šunka.

  • Pecivo, šunka, rogljiči …

  • Velikonočna miza v Zgornji Avstriji se šibi pod dimljenim kruhom z jajci, imenovanim »Oafleck«, in pecivom v obliki jagnjeta »Lampal«.
  • V deželi Vorarlberg je velikonočna miza bogato obložena z dimljenimi jedmi s hrenom, šunko s kislim zeljem in jajci.
  • V Spodnji Avstriji praznujejo »der Godntag«, ko krstni botri in botre obiščejo svoje krščence in jih obdarijo s pecivom iz kvašenega testa, spletenega v rogljič, imenovanim »das Godnküpfi«. Slednji skupaj s črnim kruhom, velikonočno šunko in velikonočnimi pirhi krasijo mizo na veliko noč.
  • Na Dunaju sodita med velikonočne praznične jedi šunka v kruhovem testu in velikonočna pinca.

Preberite več tudi o velikonočnih navadah Nemcev.

Avstrija ima toliko velikonočnih tradicij in navad, kolikor je vasi, zato na tečaju nemščine v Linguli poleg nemškega jezika z veseljem prenašamo svoje znanje o avstrijski kulturi in navadah.