Moja najljubša beseda je …

Še vedno pa smo skupaj prepričani, da skoraj nič ne znamo. Besede se kar nočejo zasidrati v spomin, četudi nekatere ponavljam že skoraj leto dni. Sošolci pravijo podobno. Le zakaj so nemške besede tako težke? Mnoge od njih smo celo poslovenili, pa vseeno ne gredo v glavo. Morda zato Nemci vsako leto izbirajo najlepšo nemško besedo. Letos je moja najljubša beseda Glühbirne. Pomeni  žarnico oziroma v dobesednem prevodu svetlečo hruško. Všeč mi je, ker lepo zveni in ker opisuje to, kar žarnica je. Na žalost imajo tudi Nemci zdaj Spaarlampe, tako kot imamo mi varčne sijalke, in Glühbirne bo prej ali slej izginila iz standardnega besednjaka. Všeč mi je tudi zato, ker je dober primer tega, kako znajo Nemci opisno tvoriti besede – Wörterbuch je knjiga besed, Fahrrad je kolo, s katerim se pelješ, Hochzeit je veliki trenutek …  Besede pa naenkrat niso več tak bavbav.

Vseeno pa pritisk ne popušča. Čas zaključnega izpita se bliža in nervoza narašča. Pregled vsega, kar smo se od oktobra naučili, ni kratek. Pravzaprav je snovi ogromno, pa moramo še dve lekciji vzeti! Vsak od nas ima sebi najmanj ljubo snov. Po tem, ko sem osvojila perfekt, me zdaj mučijo sklanjatve, ob tem da še vedno pri številnih besedah nisem prepričana glede spola.
[divider top=”0″] Martina

Ostali zapisi:
[siblings depth=”1″]