Tradicionalna prehrana, 2. del

Kako se tradicionalno prehranjujejo Nemci v različnih deželah?

Nemčija je prostrana dežela, kar se kaže v številnih kulturnih in jezikovnih razlikah. Nemščina pozna veliko narečij in različic, običaji in navade med posameznimi deželami, mesti in celo vasmi so zelo različni, prav nič drugače pa ni s kulinariko. V prvem članku smo opisali, kako se Nemci tradicionalno prehranjujejo v nekaterih zveznih deželah, zdaj pa vam predstavljamo še kulinarične navade preostalih nemških dežel.

Skuše in postrvi iz Spodnje Saške

Zaradi bližine obale so v Spodnji Saški tradicionalno priljubljene morske jedi, še posebej ribe, kot so Makrele (skuše), in sladkovodne ribe, kot so Forelle (postrvi). Tipična sestavina so bile tudi Nordseekrabben (rakovice iz Severnega morja), ki so jih prebivalci pripravljali na številne načine – pečene, kuhane, v juhi, solati ali na ražnju.

Pfefferpotthast in Severno Porenje – Vestfalija

Znana jed, tipična za Severno Porenje – Vestfalijo, je Pfefferpotthast, ki je neke vrste enolončnica iz govejega mesa, navadno pa jo uživajo s krompirjem. Zelo priljubljene na tem območju so tudi Reibekuchen ali krompirjeve palačinke, ki jih zelo pogosto pripravljajo tudi v drugih deželah, zato se jih je prijelo veliko različnih imen. Znane so tudi pod imeni Kartoffelpuffer (različni predeli v severni Nemčiji), Kardofflkiachla (Bavarska), Erdäpfelkrapferl (Avstrija), Grumbeerpannekuche (Pfalz), Härdöpfeldätschli (Švica).

Zasluge za njihovo priljubljenost gredo odličnemu okusu in enostavnemu receptu:

Sestavine za 3 osebe:

  • 1 kg krompirja
  • 1 čebula
  • 1–2 jajci
  • 1 žlička soli
  • 1 jedilna žlica moke
  • olje
Čas priprave: 30 minut

Krompir in čebulo olupimo in na tanko naribamo. Dodamo 1–2 jajci, sol, moko in zmešamo.

Ponev naoljimo in segrejemo. Na segreto ponev vlijemo maso in jo razporedimo kot maso za palačinke ter popečemo na obeh straneh, da rahlo porjavi.

(Recept: http://www.chefkoch.de/rezept-anzeige.php?ID=755091178282333)

Sauerbraten iz Porenja – Pfalške

V deželi Porenje – Pfalška je tipična nedeljska jed Sauerbraten, ki jo prebivalci pripravljajo na več načinov. Navadno uporabijo goveje meso, ki ga več dni pustijo v marinadi iz vina, kisa, gorčice in lovorja, postrežejo pa jo v sladko-kisli omaki z rozinami.

Löwenzahn, Butterblume, Kuhblume … iz Posarja

V Posarju zelo uspeva regrat, za katerega ima nemščina številna poimenovanja, kot so Löwenzahn, Butterblume, Kuhblume, Milchdistel, Pissblume in Sonnenwirbel. Iz njega pripravljajo najrazličnejše jedi, velikokrat pa pripravijo prav Löwenzahnsalat (regratova solata), ki vsebuje slanino, česen, trdo kuhana jajca ter orehe. V Posarju imajo tudi znano jed iz krompirja, zelenjave in prekajenega mesa po imenu Saarländischer Dibbelabbes.

Schälchen Heeßes in Quarkkeulchen iz Saške

Prebivalce Saške zaradi njihove ljubezni do kave pogosto kličejo Gaffeesachsen ali Kaffeesachsen. Schälchen Heeßes ali skodelica kave je del popoldanskega rituala mnogih, ob tem pa si radi privoščijo kakšno sladico. Ena bolj znanih je Quarkkeulchen ali skutni žepki, narejena iz skutnega testa s krompirjem, cimetom, limono in rozinami.

Frikassee iz dežele Saška-Anhalt

Ker je dežela Saška-Anhalt precej kmetijska, se v njenih jedeh najde veliko zelenjave. Priljubljen je recimo kmečki zajtrk, sestavljen iz krompirja, slanine in čebule. Tipična za to območja so tudi jajca z gorčično omako (Eier mit Senfsosse) in Frikassee (ragu iz belega mesa in vinske omake).

Pharisäer  iz Schleswig-Holsteina

V Schleswig-Holsteinu je zelo priljubljena pijača Pharisäer (dobesedno farizej), ki skriva zanimivo zgodbo. Gre za kavo z rumom in smetano, legenda pa pravi, da so bili tamkajšnji prebivalci znani po tem, da so radi popivali. Ob nekem krstu se je na kupu zbralo veliko ljudi, med katerimi je bil tudi duhovnik, vpričo katerega zaradi spoštovanja niso stregli alkohola. Namesto tega so takrat stregli močnejšo kavo, ljudje pa so se vse bolj smejali duhovnikovim šalam, s katerimi je želel dokazati, da se lahko ljudje zabavajo tudi brez alkohola. Razlog za smeh seveda niso bile šale, temveč rum, ki so ga dodali v kavo, povrh pa so naložili še smetano, da bi prikrila vonj po rumu. Ko je duhovnik po nesreči svojo skodelico zamešal s skodelico nekoga drugega, je ugotovil, kaj se v resnici dogaja, in v jezi prebivalce ozmerjal s svetohlinci in farizeji. In tako je pijača dobila svoje ime.

Thüringer Klöße iz Turingije

V Turingiji so tipična jed Thüringer Klöße ali turinški cmočki, narejeni iz krompirja in krompirjeve kaše. Posebnost teh cmokov je, da imajo na sredini pečen košček žemlje. Ta jed je zelo priljubljena, turinški proizvajalec cmokov pa se tudi poteguje za to, da bi jih zaščitili kot kulturno dediščino.

Nemščina je vsekakor jezik, ki je povezan z bogatim kulturnim okoljem, učenje nemščine pa nam omogoča, da to okolje, vključno s kulinariko, lažje odkrivamo, poznavamo in razumemo. Vas že mika, da bi preizkusili katero od zgornjih jedi?