Nova podoba Berlina

Nova podoba nekdanjega mesta dveh držav

Zdi se, da se Berlin vselej postavi na noge. Po padcu berlinskega zidu in združitvi obeh Nemčij se je prav preroško uresničila napoved nemškega politika Willyja Brandta, ki je napovedal: »Berlin bo živel in zid bo padel.«

Berlinski zid, 1986

Berliner Mauer, 1986 – poslikan na zahodni strani (Avtor: Noir)

  • To se je tudi v resnici zgodilo, saj je po združitvi obeh Nemčij mesto postalo prestolnica države in hkrati njeno največje gradbišče. Novo – moderno in izčiščeno – podobo so oblikovali najbolj priznani arhitekti z vsega sveta. Danes je tako ostalo le še nekaj sledi, ki spominjajo na to, da je bil Berlin nekoč razdeljen na vzhodni in zahodni del.
  • V času prenove je bil veliko zanimanja deležen Potsdamer Platz, ki je postal največje evropsko gradbišče. Tu je zraslo več modernih poslovnih stolpnic, med katerimi so najbolj opazne kompleks Daimler, Sony Center in Beisheim Center, v tem delu mesta pa vsako leto poteka tudi eden najpomembnejših evropskih filmskih festivalov Berlinale.
  • Najvišja berlinska stavba pravzaprav ni stavba, ampak TV stolp na Alexanderplatzu. Leta 1969 so ga zgradili Vzhodni Nemci, s svojimi 368 metri pa še danes sodi med najvišje evropske stavbe.
Brandenburška vrata

Brandenburger Tor (Avtor: Thomas Wolf)

  • Kar je za Pariz Eifflov stolp, so za Berlin Brandenburška vrata (Brandenburger Tor), nastala konec 18. stoletja in danes edina še ohranjena med prvotno 18 mestnimi vrati, ki so obkrožala mesto. Vrata so pravzaprav monumentalen prehod na veličasten bulvar Pod lipami (Unter den Linden), v bližini pa stoji tudi nemški parlament (Reichstag), ki je v 90. letih doživel rekonstrukcijo britanskega arhitekta Normana Fosterja. Ta si je na njegovi strehi zamislil stekleno kupolo, ki se popolnoma staplja s stavbo in turistom ponuja še en pogled na Berlin.
  • Ob bulvarju Pod lipami stoji tudi najstarejša berlinska univerza – Humboldtova univerza, ki jo je leta 1810 ustanovil jezikoslovec in filozof Wilhelm von Humboldt. Tu se je šolalo veliko pomembnih znanstvenikov (Einstein), njen ustroj delovanja pa je prevzelo več drugih evropskih univerz.
  • Izmed novejših spominskih obeležij v Berlinu izstopata predvsem dve – spomenik žrtvam holokavsta (2005) in Judovski muzej (2001). Prvi, ki ga je zasnoval arhitekt Peter Eisenman, jemlje dih zaradi svoje monumentalnosti, saj se razteza na19.000 kvadratnih metrih. Sestavlja ga 2711 sivih betonskih stebrov, ki naj bi v obiskovalcu prebudili občutek tesnobe, osamljenosti in spomin na milijone Judov, ubitih v času nacizma. Avtor Judovskega muzeja je prav tako ameriški arhitekt Daniel Libeskind. Muzej, zgrajen v obliki ostrih cikcak linij, ki spominjajo na popačeno Davidovo zvezdo, že s svojo arhitekturo nakazuje vsebino – judovsko zgodovino v nemškem prostoru.

Če bi pred obiskom Berlina radi na hitro usvojili ali le osvežili znanje nemščine, vam predlagamo obisk kratkega tečaja popotniške nemščine. V 12 urah boste v mini skupini ali individualno osvojili osnove nemščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah.