Ostalgie

Nemce daje Ostalgie!

Trabant, vita-cola, možic s semaforja, socialistični vesterni – za vsem tem vzdihujejo Vzhodni Nemci. Daje jih t. i. Ostalgie!

nemška nostalgija

Spominki naprodaj, Berlin 2006

  • Skovanka Ostalgie, ki je nastala že nekaj let po združitvi obeh Nemčij, pomeni nostalgijo za nekdanjo Vzhodno Nemčijo (NDR). Po padcu berlinskega zidu leta 1989 so Vzhodni Nemci z veliko mero optimizma vstopili v novo obdobje in pričakovali, da bo življenje postalo mnogo boljše, kar pa se ni zgodilo. Nekdanja socialistična podjetja so večinoma propadla, kar je privedlo do visoke stopnje brezposelnosti, združena Nemčija pa je v nekdanji vzhodni del – v primerjavi z zahodom – vložila zelo malo finančnih sredstev. Ostalgie seveda ne pomeni, da bi se ljudje radi vrnili v nekdanje čase, pač pa je pojem bolj povezan z izgubo njihove identitete, vsakdanjega življenja in kulture.
  • Poleg težke splošne situacije so s polic izginili tudi vsi vzhodnonemški izdelki (npr. vita-cola, prašek Spee, krema Florena …), ki so jih nadomestili tisti z zahoda. Nekatere izmed njih (vita-colo) so začeli kasneje ponovno izdelovati. Pojem Ostalgie je v tem času postal tudi kulturna in modna smernica, danes pa ga trgovci kar najbolj izkoriščajo za reklamiranje svojih izdelkov.
  • Ostalgie so pograbili tudi mediji, na njen račun je tako nastalo kar nekaj TV oddaj: Ostshow, Ostalgie-Show in Die große DDR-Show.
  • Lotili pa so se je tudi nemški filmski režiserji. Največji mednarodni uspeh je doživela tragikomedija Good Bye Lenin! (Zbogom, Lenin, 2003) Wolfganga Beckerja, z nekdanjo Vzhodno Nemčijo pa se ukvarjajo še: Sonnenallee (Sončna stran ulice, 1999) in Herr Lehmann (Gospod Lehmann, 2003) Leandra Haussmanna ter Helden wie wir (Junaki kot mi, 1999) Sebastiana Petersona.
  • Nemci Ostalgie premagujejo tudi s tematskimi, t. i. Ostalgie-Partys. Na njih se pojavijo dvojniki Ericha Honeckerja, vrti se značilna vzhodnonemška glasba in strežeta hrana in pijača vzhodnonemških blagovnih znamk.
  • Maskota ostalgikov je možic s semaforja (Ampelmännchen), ki ga danes lahko opazite tudi na mnogih spominkih, namenjenih turistom. Beseda Ampelmännchen je prav tako splošna oznaka za znak za pešce, ki se pojavi na semaforju. Čeprav so po združitvi Nemčij berlinske oblasti vzhodnonemškega možica nadomestile z »zahodnimi« semaforji, so jih protesti ljudi prisilili, da jih je nekaj ostalo. Vidite jih lahko še v Berlinu, Lübecku in Erfurtu.
  • Muzej NDR, ki se nahaja v Berlinu, je eden najbolj obiskanih. Tu je na ogled postavljeno vsakdanje življenje Vzhodnih Nemcev, od značilnega pohištva, trabanta, vzhodnonemških blagovnih znamk, ne nazadnje celo nudizma.

Seveda je zanimivosti še veliko, spoznate pa jih lahko na tečajih nemškega jezika, kjer boste poleg jezika odkrivali tudi nemško kulturo in običaje.