Nürnberški lijak – pasivno učenje nemščine

Učenje nemščine lahko poteka na različne načine. Če se učenje začne že v zgodnjem otroškem obdobju, je najbolj učinkovit način spoznavanja s tujim jezikom prek igre in zgodbic. Če se s tujim jezikom prvič srečamo v odraslem obdobju, bomo najhitreje napredovali prek pogovora ter z uporabo sodobnih avdio-vizualnih sredstev. Zagotovo pa ni nekega preprostega načina, kjer bi lahko tuji jezik usvojili na mehanski način zgolj s poslušanjem in brez prizadevanja.

Kaj je nürnberški lijak?

Pasivnemu načinu učenja in poučevanja šaljivo pravimo »nürnberški lijak« (der Nürnberger Trichter). Ustaljena krilatica (das geflügelte Wort) pa izhaja iz naslova učbenika pesništva – Pesniški lijak. Umetnost nemškega pesništva in rime, brez rabe latinščine, zlita v VI urah (Poetischer Trichter. Die Deutsche Dicht- und Reimkunst, ohne Behuf der lateinischen Sprache, in VI Stunden einzugießen), ki je izšel leta 1647 v nemškem mestu Nürnberg.

Mehansko učenje nemščine kot potrata časa

Učbenik pesništva je spisal nürnberški pesnik in ustanovitelj literarnega društva Pegniško cvetlično društvo (Pegnesischer Blumenorden) Georg Philipp Harsdörffer. Zaradi izjemne razširjenosti priročnika se je fraza »nürnberški lijak« v nemško govorečih deželah uveljavila kot stalna besedna zveza oziroma idiom. Že v predgovoru (die Vorrede) učbenika je sicer jasno, da avtor ni namenil pozornosti mehaničnemu vbijanju (eintrichtern) znanja v glavo, lijak je bil za pesnika le simbol za skrbno ravnanje s časom.

Kaj imata skupnega učenje jezika in grozdje?

Pomen lijaka je namreč opisal na primeru obiranja grozdja: čeprav je trgatev vsako leto, vinarji vino v posode skrbno prelivajo s pomočjo lijakov ter se tako izognejo izgubi sleherne rujne kapljice. Osvajanje spretnosti pesništva brez sistemske naravnanosti bi bilo za Harsdörfferja tako kot prelivanje vina brez lijaka.

Bližnjic do znanja in uspeha ni

Leta 1910 je izšla celo oglasna znamka z motivom otroka, ki mu s pomočjo lijaka nekaj zlivajo v glavo, pod znamko pa je zapisano: »Če ste na kakšnem področju izgubili modrost, naj vam prinesemo lijak iz Nürnberga.« (Fehlt dir’s an Weisheit in manchen Dingen, lass dir von Nürnberg den Trichter bringen.)

Bližnjic do znanja torej ni in le znanje, ki je pridobljeno s trdim in vztrajnim delom, je trajno in vselej uporabno. Slednje pa seveda ne pomeni, da je učenje nemščine lahko le suhoparno in dolgočasno. V jezikovni šoli Lingula se jezika učite prek pogovora. Jezikovne tečaje popestrimo s številnimi zanimivostmi, s pomočjo katerih razširite besedni zaklad. Cilj je, da boste z nemškimi govorci v prihodnosti lahko začeli tudi zelo zanimive debate.

Imate vprašanja o učenju nemščine, vas zanima več?

Pokličite nas na 080 23 52 ali nam pišite na info@lingula.si. Z veseljem vam bomo svetovali.