Avstrija je znana po Mozartovih kroglicah, tortah Sacher in Linzer, jabolčnem štrudlju in številnih drugih sladicah. Ena od njih je tudi Punschkrapfen, ki kljub imenu nima ničesar skupnega s pustom. Ne boste verjeli, toda tečaj nemščine ponuja tudi ideje, kako v poletnem času izkoristiti darove narave in ustvariti slastne dobrote iz marmelade.

Marmelada, marmelada, marmelada

Maj, junij in julij so meseci sadja in različnih marmelad, zato ta čas kar kliče po sladicah iz marmelade. Punschkrapfen so majhne kocke z rožnato tičino maso, ki v notranjosti skrivajo harmonijo okusov marmelade (die Marmelade), ruma (der Rum) in včasih tudi nugat kreme (das Nugat).

Recept za 8 porcij

Sestavine za testo:

• 6 jajc (die Eier)
• 240 g sladkorja v prahu (der Staubzucker)
• 1 vanilin sladkor (der Vanillezucker)
• lupinica 1 limone (die Zitronenschale)
• 1 ščepec soli (das Salz)
• 200 g moke (das Mehl)
• 150 g marelične marmelade (die Marillenmarmelade)
• 40 ml ruma (der Rum)

Sestavine za glazuro:

• 400 g tičino mase (das Fondant)
• 1 kos barve za hrano (die Lebenmittelfarbe)
• malo vode (das Wasser)

Postopek:

• Penasto vmešamo (cremig schlagen) rumenjake, sladkor, vanilin sladkor in limonino lupinico.
• Beljake in sol stepemo v sneg (zu Schnee schlagen).
• Moko in beljake dodamo penasti zmesi.
• Nežno zmešamo.
• Obložimo pekač s papirjem za peko in razmažemo testo (die Masse aufstreichen).
• Pečemo na 200 °C približno devet minut.
• Biskvit razrežemo počez, da dobimo dve ploskvi.
• Robove biskvita odrežemo stran in jih uporabimo za notranjo kremo.
• Robove biskvita zrežemo na koščke, zmešamo z marmelado in rumom ter pustimo, da počiva 30 minut.
• Dno biskvita na tanko premažemo z marmelado. Drugi del biskvita namažemo s kremo iz ruma in marmelade.
• Oba dela biskvita sestavimo, tako da sta marmelada ter zmes iz ruma in marmelade v sredini.
• Pecivo razrežemo na kocke, rahlo pritisnemo (leicht pressen) ter pustimo počivati na hladnem približno eno uro, da se ohladi (kühlen).
• Tičino maso zmehčamo z vodo in ji dodamo barvo za hrano ter z njo oblečemo (überziehen) kocke.

Nejasna zgodovina, jasna simbolika

O izvoru sladice Punschkrapfen govorita dve zgodbi. Prva pravi, da so jo v Avstrijo prinesli Osmani, druga pa, da so bili to Avari v času preseljevanja ljudstev. Bolj kot izvor je zanimiva simbolika sladice, ki je večkrat uporabljena v časopisnih člankih, blogih, revijah in satirah.

• Sladica naj bi predstavljala Avstrijce: »Rot außen braun innen, und immer ein wenig zerschlagen.« Kar pomeni »Rdeč navzven, rjav navznoter in vedno malce poškodovan.«
• Izraz »Punschkrapferl« naj bi označeval tiste domače politike, ki so med drugo svetovno vojno podpirali nacistično ideologijo in se po vojni pridružili socialdemokratom. Med njimi so prevladovali koroški Avstrijci, zato se tudi šala glasi: »Was ist Kärnten? Antwort: Ein Punschkrapferl, außen rosa, innen braun und immer unter Alkohol.« Kar pomeni: »Kdo je Korošec? Odgovor: En Punschkraferl, rožnat navzven, rjav navznoter in vedno pod vplivom alkohola.«

Tečaj nemščine in kulinarika

Tečaj nemščine v jezikovni šoli Lingula je priložnost za širjenje besednega zaklada in zanimive debate.