Nova podoba nekdanjega mesta dveh držav

Zdi se, da se Berlin vselej postavi na noge. Po padcu berlinskega zidu in združitvi obeh Nemčij se je prav preroško uresničila napoved nemškega politika Willyja Brandta. Ta je napovedal: »Berlin bo živel in zid bo padel.« Tečaj nemščine vam omogoča spoznavanje glavnega mesta Nemčije.

Največje gradbišče

To se je tudi v resnici zgodilo. Namreč po združitvi obeh Nemčij je mesto postalo prestolnica države in hkrati njeno največje gradbišče. Novo – moderno in izčiščeno – podobo so oblikovali najbolj priznani arhitekti z vsega sveta. Danes je tako ostalo le še nekaj sledi. Te spominjajo na to, da je bil Berlin nekoč razdeljen na vzhodni in zahodni del.

Moderne poslovne stolpnice

V času prenove je bil veliko zanimanja deležen Potsdamer Platz, ki je postal največje evropsko gradbišče. Tu je zraslo več modernih poslovnih stolpnic. Med njimi pa so najbolj opazne kompleks Daimler, Sony Center in Beisheim Center. V tem delu mesta vsako leto poteka tudi eden najpomembnejših evropskih filmskih festivalov Berlinale.

Berlinski “Eifflov stolp”

Kar je za Pariz Eifflov stolp, so za Berlin Brandenburška vrata (Brandenburger Tor). Nastala so konec 18. stoletja in so danes edina še ohranjena med prvotno 18 mestnimi vrati, ki so obkrožala mesto. Vrata so pravzaprav monumentalen prehod na veličasten bulvar Pod lipami (Unter den Linden). V bližini pa stoji tudi nemški parlament (Reichstag), ki je v 90. letih doživel rekonstrukcijo britanskega arhitekta Normana Fosterja. Ta si je na njegovi strehi zamislil stekleno kupolo. Kupola se popolnoma staplja s stavbo in turistom ponuja še en pogled na Berlin.

Kjer se je šolal tudi Einstein

Ob bulvarju Pod lipami stoji tudi najstarejša berlinska univerza – Humboldtova univerza. Leta 1810 jo je ustanovil jezikoslovec in filozof Wilhelm von Humboldt. Tu se je šolalo veliko pomembnih znanstvenikov (Einstein). Njen ustroj delovanja pa je prevzelo več drugih evropskih univerz.

Novejša obeležja

Izmed novejših spominskih obeležij v Berlinu izstopata predvsem dve – spomenik žrtvam holokavsta (2005) in Judovski muzej (2001). Prvi, ki ga je zasnoval arhitekt Peter Eisenman, jemlje dih zaradi svoje monumentalnosti. Razteza se namreč na 19.000 kvadratnih metrih. Sestavlja ga 2711 sivih betonskih stebrov, ki naj bi v obiskovalcu prebudili občutek tesnobe, osamljenosti in spomin na milijone Judov, ubitih v času nacizma. Avtor Judovskega muzeja je prav tako ameriški arhitekt Daniel Libeskind. Muzej, zgrajen v obliki ostrih cikcak linij, ki spominjajo na popačeno Davidovo zvezdo, že s svojo arhitekturo nakazuje vsebino – judovsko zgodovino v nemškem prostoru.

Tečaj nemščine: obogatite svoje znanje

Tečaj nemščine vas bo opremil z besediščem, ki vam bo olajšalo potovanje v Berlin ali druga nemško govoreča mesta.